Zelje je kapusnica s čvrsto glavo v odtenkih zelene do modro-vijolične. Bogato je z vitaminoma A in C ter vlakninami.
Primeren čas za sajenje
April - julij
Min. temperatura sajenja
5°C
Lega sajenja
Sončna
Zalivanje
Zmerno
Zelje spada med kapusnice. Rastlina oblikuje velike liste in na sredini glavo, ki je lahko rahlo sploščena ali koničasta, odvisno od sorte.
Barve segajo od temno zelene do rumenkasto zelene ter modrih odtenkov, poznamo pa tudi belo in rdeče zelje.
V zelju je veliko vitaminov A in C ter vlaknin. Pomaga pri zaprtju, sladkorni bolezni in protinu, krepi organizem ter preprečuje prezgodnje staranje.
Zelje razmnožujemo s semeni. Ker se zelje rado križa z drugimi zeljevkami, je priporočljivo, da v premeru 1 do 1,5 km ni drugih sort ali vrst kapusnic.
Zgodnje poletne sorte sejemo pozno pozimi ali zgodaj spomladi pod folijo, v topli gredi ali v rastlinjaku, v kakovostno zemljo za setev.
Zgodnje zelje sadimo spomladi, pozno zelje pa vse do sredine poletja, v dobro pognojeno gredico z organskim gnojilom.
Sadike po vzniku redčimo na razdaljo približno 15 cm. Glavno poletno zelje sejemo aprila, maja in v začetku junija.
Poznamo rdeče in belo zelje, nekoč smo ga delili tudi na zgodnje in pozno, danes pa je pomembnejši podatek, v koliko dneh po presajanju je posamezna sorta ali hibrid pripravljen za spravilo. Najzgodnejša bela zelja dozorijo že v petdesetih dneh, najpoznejša, značilna za Primorsko, pa potrebujejo tudi do sto osemdeset dni in več.
Za kisanje potrebujemo sorto, ki dozori v vsaj devetdesetih dneh, zato je ob nakupu sadik smiselno preveriti ime kultivarja. Hibridi dozorevajo bolj enakomerno in so videti bolj izenačeni, nekateri pa so odpornejši na bolezni, medtem ko imajo domače sorte pogosto bogatejši okus svežega in kislega zelja.
Zalivamo srednje intenzivno skozi vso rastno dobo, približno enkrat na teden, pogosteje pa v sušnem in vročem obdobju.
Zelje med rastjo občasno dognojujemo z organskim gnojilom, ki spodbuja razvoj čvrste glave in bujne listne mase.
Tla v vrsti in med vrstami na 14 dni rahljamo, da razbijemo skorjo in preprečimo izsuševanje, ter sproti okopavamo in odstranjujemo plevel.
Zelje pobiramo, ko glave dosežejo primerno velikost in so na otip čvrste.
Glave poberemo, ko so čvrste in dovolj velike, zgodnje sorte običajno od maja do julija, pozne pa kasneje v poletju.
Glavo odrežemo z ostrim nožem tik nad tlemi, pri čemer pustimo nekaj zunanjih listov, da zaščitimo morebitne stranske poganjke.
Zelje uporabimo sveže v solatah, kuhano v enolončnicah in jedeh ali skisano kot kislo zelje za daljše skladiščenje.
Bolhači so drobni hrošči, veliki približno 2–4 mm, za katere so značilne odebeljene zadnje noge, ki jim omogočajo hitro skakanje. Prehranjujejo se predvsem na križnicah, kjer z grizenjem listov povzro
Kapusov belin je dnevni metulji bele barve, njegove ličinke - gosenice se prehranjujejo predvsem na kapusnicah. Z objedanjem listov povzročajo značilne poškodbe, pri močnejšem napadu pa lahko rastline
Kapusova hržica je drobna mušica, katere ličinke se prehranjujejo v rastnih vršičkih kapusnic. Zaradi poškodb se mladi listi deformirajo, rastni vršiček lahko odmre, rastlina pa začne razvijati strans
Kapusova sovka je nočno aktiven metulj, katerega gosenice povzročajo škodo predvsem na kapusnicah. Preverite, kako jih prepoznamo, ločimo od belinov in pravočasno zatremo.
Polži so mehkužci, ki ponoči in v vlažnem vremenu oglodajo liste ter pustijo bleščečo srebrno sled. Preverite, kako polže prepoznati, preprečiti in zatreti na vrtu.
Črna žilavka kapusnic je pomembna bakterijska bolezen kapusnic. Prepoznamo jo po rumenkastih pegah na robovih listov, ki se širijo proti notranjosti lista in pogosto sledijo listnim žilam. Preverite,
Črnoba kapusnic je glivična bolezen, ki jo povzročajo glive iz rodu Alternaria . Na listih kapusnic se pojavljajo značilne temne, pogosto koncentrično obročkaste pege, ki se sčasoma povečujejo in lah
Golšavost je talna bolezen kapusnic, ki na koreninah povzroči značilne odebeljene izrastke. Preverite, kako jo prepoznate, preprečite in obvladate okužbo na vrtu.
Kapusna plesen je glivična bolezen z rumenimi pegami zgoraj in sivkasto prevleko na spodnji strani lista, ki največ težav povzroča pri gojenju sadik. Preverite, kako jo prepoznamo, preprečimo in zatre
Bolhači so drobni hrošči, veliki približno 2–4 mm, za katere so značilne odebeljene zadnje noge, ki jim omogočajo hitro skakanje. Prehranjujejo se predvsem na križnicah, kjer z grizenjem listov povzro
Kapusov belin je dnevni metulji bele barve, njegove ličinke - gosenice se prehranjujejo predvsem na kapusnicah. Z objedanjem listov povzročajo značilne poškodbe, pri močnejšem napadu pa lahko rastline
Kapusova hržica je drobna mušica, katere ličinke se prehranjujejo v rastnih vršičkih kapusnic. Zaradi poškodb se mladi listi deformirajo, rastni vršiček lahko odmre, rastlina pa začne razvijati strans
Kapusova sovka je nočno aktiven metulj, katerega gosenice povzročajo škodo predvsem na kapusnicah. Preverite, kako jih prepoznamo, ločimo od belinov in pravočasno zatremo.
Polži so mehkužci, ki ponoči in v vlažnem vremenu oglodajo liste ter pustijo bleščečo srebrno sled. Preverite, kako polže prepoznati, preprečiti in zatreti na vrtu.
Črna žilavka kapusnic je pomembna bakterijska bolezen kapusnic. Prepoznamo jo po rumenkastih pegah na robovih listov, ki se širijo proti notranjosti lista in pogosto sledijo listnim žilam. Preverite,
Črnoba kapusnic je glivična bolezen, ki jo povzročajo glive iz rodu Alternaria . Na listih kapusnic se pojavljajo značilne temne, pogosto koncentrično obročkaste pege, ki se sčasoma povečujejo in lah
Golšavost je talna bolezen kapusnic, ki na koreninah povzroči značilne odebeljene izrastke. Preverite, kako jo prepoznate, preprečite in obvladate okužbo na vrtu.
Kapusna plesen je glivična bolezen z rumenimi pegami zgoraj in sivkasto prevleko na spodnji strani lista, ki največ težav povzroča pri gojenju sadik. Preverite, kako jo prepoznamo, preprečimo in zatre
Premium dolgodelujoče 100 % organsko gnojilo za zelenjavni vrt, zelišča, sadovnjak in jagodičevje ter okrasne rastline.
Visoko kakovostna univerzalna organska zemlja za vrt in cvetje.
Organski substrat, posebej razvit za setev, vzgojo sadik in presajanje mladih rastlin.
Naravna krepitev in zaščita rastlin z izvlečkom njivske preslice.
Insekticid iz naravnega piretrina za zatiranje rastlinskih škodljivcev.
100 % organsko granulirano gnojilo za vse rastline.
Zmanjšuje sončne ožige, vročinski stres in ščiti pred insekti.
Učinkovita mehanska in naravna rešitev pred širokim spektrom škodljivcev.
